Ohranjanje narave na lokalni ravni zahteva poznavanje vrst, katere želimo ohraniti in zavzemanje za prilagodljivo upravljanje z njo (kot pravi rek: "učenje skozi prakso"). Da bi se skozi prakso učili oz. naučili, moramo spremljati katere vrste so prisotne in kako odreagirajo na spremembe, ki jih uvajamo. To velja tako za obnavljanje habitatov kot tudi za obnavljanje vrst kot so poljska jerebica. Zato je pomembno, da preden kdorkoli priče s projektom ohranjanja vrste, razume trenutno situacijo: katere vire je potrebno obnoviti, jih je potrebno povečati ali zmanjšati ter kako dobro so potrebe trenutno zadovoljene.
Kartiranje habitatov
Kartiranje gorskega habitata na Google Earth
Jerebica je vrsta, ki potrebuje dober habitat, zato je pomembno, da če je potrebno obnoviti populacijo jerebic ali izboljšati življenski prostor je najprej nujno potrebno kartiranje obstoječih habitatov. Prva povezava na tej strani omogoča prenos pripomočka za kartiranje, ki je dostopen na različnih jezikih tega projekta. Pravtako je potrebno vstaviti sliko karte kjer se nahaja vaš projekt. Drugi link vsebuje navodila kako se vnaša slika v sliko tako, da je mogoče ustvariti osnovo za habitat na vašem področju. Stran Obnova habitata (glej Osnovni meni) omogoča povezave za upravljanje s temi habitati. V kasnejših fazah lahko kartirate sprememe ki nastanjeno na habitatih in na ta način opravljate monitoring napredka sheme ki jo izvajate in v določenem trenutku lahko pričnete proces prilagajanja upravljanja.
Merjenje
Preštej to jerebico! (© V Šegrt)
Proces postavljanja temeljev po monitoringu je ključnega pomena ne glede na to ali se ukvarjate z obnovo populacije jerebice ali neke druge vrste. V vsakem primeru v kiolikor to delate z živalskimi ali rastlinskimi vrstami je beleženje nujno.
Število posameznih primerkov, ki so v fazi reprodukcije na področju kjer se gospodari;
Letni uspeh njihove reprodukcije.
Merjenje/Monitoring omogoča, da opazimo spremembe na populaciji in podatki nakazujejo ali je razmnoževanje zadostno, da se obdrži populacija ali celo obstaja možnost da se del populacije uporabi. V kolikor je mogoče prepoznati posamezne primerke, ki bi se morale pariti od tistih ki so to že storile (npr. glede na naravne značilnosti ali so označene), je mogoče spremljati kako se populacija zapolnjuje in v kolikšni meri je preživetje odvisno od letnega časa (npr. jesen-spomlad ali eno leto in nato naslednje leto). To vam je lahko v pomoč pri obrazložitvi zakaj se populacije menjavajo.
V primeru poljske jerebice se uporabljajo različni načini in metode monitoringa odvisno od strukture kmetijske ali druge površine, opazovane površine habitata in izvajalca monitoringa (npr. znanstveniki, lovci, uporabniki kmetijskih zemljišč). Te metode so opisane na nacionalnih straneh in jih najdete na spodnji povezavi.
Na spletni strani
Ta preprost pripomoček za kartiranje dela na Windowsw. Dostopen je v 10 jezikih.
Moraš vnesti sliko karte področja na katerem se izvaja projekt, z navedenimi koordinatami ali kot zračno fofografijo ali kot screenshot karte, da se pokažejo lokacije blizu vsakega kota v katerega lahko dodeliš koordinate.
Prikazan je opis različnih načinov kako koristiti metode preštevanja popilacije jerebic.
Kjer je strnišče jerebice primarno obdelano (na primer žitarice z vnesenimi semeni oljne repice) in so kmetije velike (>100 ha) ter se medsebojno dotikajo se lahko štetje izvrši s pomočjo avtomobila s katerim se vozi preko polja v jeseni in po robovih deloma na spomlad ob straneh lastnikov zemljišč.
Kjer so polja manjša a so kulture različne so točke štetja kjer se nahajajo jerebice naredijo spomladi s pomočjo petja jerebic
Linijsko postavljeni preštevalci, ki so ponavadi člani lovskih društev (družin) lahko s počasno hojo preko polja v liniji dvigajo jerebice.
Področja ekstenzivne trave ali strnišča, ki so pokrita z ruševinami in poljedeljska področja, kjer kultura otežuje štetje jerebic iz avtomobila je najbolje uporabiti pomoč psov.